Sveta birma

Zakrament sv. birme deli običajno samo škof, izredno pa tudi pooblaščeni mašnik. Preden se ta zakrament deli, razvrsti duhovnik birmanke in birmance tako, da so dekleta s svojimi botrami na levi in birmanci s svojimi botri na desni; vsi botri stojijo vsak za svojim birmancem. 

Birmanci pokleknejo, škof pa moli pred oltarjem k Svetemu Duhu, zatem se obrne k birmancem, razprostre roke in prosi, naj nadnje pridejo darovi Sv. Duha. Potem naredi nad njimi znamenje križa. To je prvi blagoslov in pomeni, da se moramo za milost sv. birme zahvaljevati Jezusovi smrti na križu. 

Nato škof vsakemu birmancu posebej položi roke na glavo, ga pokliče z imenom in ga pokriža na čelu s sveto krizmo, govoreč: »Zaznamujem te z znamenjem križa in potrjujem te s krizmo zveličanja v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« To sta vidni znamenji birme. Polaganje rok pomeni, da pride Sv. Duh nad birmance in da ti postanejo Kristusovi vojščaki ter božja lastnina. Maziljenje s sveto krizmo pomeni, da ta zakrament daje moč za boj proti sovražnikom zveličanja ter milost, da se mora birmanec varovati gnilobe greha. Križ na njegovem čelu naj ga opominja, naj se ne sramuje pred svetom izpričevati vere v Križanega. Medtem ko škof birma, položi boter desno roko na birmančevo desno ramo v znamenje, da mu bo v nevarnosti duhovnega boja vselej stal ob strani in ga z besedo in zgledom potrjeval v krščanskem življenju. 

Takoj po maziljenju škof vsakega birmanca udari na lice, v opomin, naj bo pripravljen trpeti za Jezusa. 

Na koncu škof za birmance moli, da bi ohranili božjo milost in z njo sodelovali. V ta namen jim podeli blagoslov, ki se glasi: »Blagoslovi vas Gospod s Siona, da boste vse dni gledali srečo Jeruzalema in dosegli večno življenje.« To je tudi drugi in obenem zadnji blagoslov pri sveti birmi, pri katerem morajo biti navzoči vsi birmanci.

Povzeto po: Stroj, Alojzij; Liturgika Nauk o bogočastnih obredih sv. katoliške Cerkve, 1922 Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna, str. 52-53.